Tudi letos smo že močno zapluli v noro obdobje za blagajnike, vodstva društev in računovodje. Čas, ko bo potrebno oddati letna poročila.

Za društva so pomembni naslednji davčni predpisi:

-    Zakon o društvih (61/2006), ki govori o ustanovitvi, organizaciji ter delovanju društev
-    Zakon o DDV – obdavčitev društev ureja Zakon o davku od dohodka pravnih oseb ZDDPO-2B (stopnja akontacije davka od dohodka ostane 17%)
-    Zakon o davčnem postopku
-    Pravilnik o pridobitni in nepridobitni dejavnosti, spremembe 2009
-    Pomembni so Slovenski računovodski standardi (SRS33-3/2007), ki govorijo o računovodskih rešitvah v društvih, standardi določajo način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja letnih poročil.
-    V letu 2013 imajo vsa društva nov kontni plan, ki je poenoten!

Vsako društvo mora imeti finančno planiranje (načrt dela društva, razporeditev odhodkov in prihodkov).
Finančni načrt predstavlja predvideno oceno delovanja društva. Vsebovati mora projekcijo bilanc in finančnega toka bodočega poslovanja. Če se društvo prijavi na razpis mora imeti natančno pripravljeno in dogovorjeno finančno konstrukcijo projekta, saj mora društvo pri sofinanciranju oz. nepovratnih sredstvih investicije vnaprej financirati in plačati ter šele na podlagi dokazil o plačilu uveljavlja zahtevek za refundacijo nepovratnih sredstev.

Računovodske izkaze društva, čigar prihodki oziroma odhodki so v predhodnem računovodskem letu presegli 1 mio.€, pred sprejetjem letnega poročila revidira revizijska družba ali samostojni revizor.

Pomembnejša novost je, da morajo društva, ki bodo opravljala pridobitno dejavnost, podatke o finančnem in materialnem poslovanju za to dejavnost izkazovati ločeno.

Društva lahko vodijo svoje poslovne knjige na naslednje načine:

-    Društva s prihodki nižjimi od 10 tisoč € lahko vodijo poslovne knjige po poenostavljenem enostavnem knjigovodstvu.
-    Društva s prihodki pod 30 tisoč €, katerih povprečna vrednost premoženja ne presega 50 tisoč € in zaposlujejo do 2 zaposlena lahko knjige vodijo po enostavnem knjigovodstvu. Vodi se knjiga prihodkov in odhodkov, knjiga terjatev in obveznosti ter register osnovnih sredstev.
-    Dvostavnem knjigovodstvu: po SRS 33 (Slovenski računovodski standard) oziroma po SRS, če niso le ti v nasprotju s SRS 33.

Za samo izdelavo letnega poročila računovodski servis oz. izbran računovodja potrebuje verodostojne listine. Knjigovodske listine so prejeti, izdani računi, dobropisi, blagajniški prejemki, izdatki ter dnevnik, temeljnice, potni nalogi. Na konte poknjižimo poslovne dogodke, ki se nanašajo na poslovanje obračunskega obdobja (tudi za mesec december, čeprav je izplačilo v januarju), opravimo letni popis sredstev in virov sredstev (inventura), opravimo morebitna knjiženja po inventuri (presežki, primanjkljaji, izločitve, prevrednotenja OS, zaloge, odpis terjatev, za katere imamo sklepe organa in so neizterljivi). Presežki prihodkov nad odhodki na pridobitni dejavnosti so obdavčeni z davkom od dobička v višini 17%. Radi bi opozorili da je v letu 2013 sprememba pri pokrivanju izgube. Kot vemo je pokrivanje izgube za nazaj časovno neomejeno in se pokriva le do pozitivne ničle. Vendar pa je v letu 2013 koriščenje davčne izgube zgolj 50%, od preostale polovice dobička pa plačate 17% davka od dobička, (prej 100%). Ne pozabite torej izpolniti priloge 6!

Vsako društvo mora (ne glede na način vodenja poslovnih knjig) na koncu obračunskega obdobja popisati vsa stalna in gibljiva sredstva ter dolgove, za to je potrebna komisija za popis. Torej, preprosto, na dan 31.12.XX imamo na banki stanje na računu XX, v blagajni XX, na ta dan imamo XX terjatev in XX obveznosti. Šele na podlagi popisa lahko naredimo bilanco stanja (to velja predvsem za društva, ki imajo poenostavljeno knjigovodstvo).

Letno poročilo obsega:

-    Bilanco stanja AJPES do 31.03.2013
-    Izkaz poslovnega izida AJPES do 31.03.2013
-    Pojasnila k izkazom AJPES
-    Poročilo o poslovanju društva AJPES
-    Davčni obračun DURS do 31.03.2013

ORGAN DRUŠTVA, običajno je to občni zbor ali skupščina, obravnava letno poročilo in ga potrdi (ali pa tudi ne...). Šele na podlagi potrditve se letno poročilo lahko odda.
Računovodske izkaze izdelajo vsa društva - ne glede na velikost le teh, sama ali s pomočjo računovodje.  V poročilu o poslovanju društva bo vodstvo predstavilo poslovanje društva v poslovnem letu in izpolnjevanje zastavljenih ciljev ter uresničevanje svojega poslanstva. Prav tako je pomemben predstavitveni plan delovanja društva v prihodnje. Slovenski računovodski standard (SRS) 33 ne določa natančne vsebine pojasnil k izkazom in poročil o poslovanju društva, določa pa, kaj mora biti v pojasnilih obvezno pojasnjeno.
Ali ste bili uspešni pri izvedbi finančnega in letnega načrta ali ne, boste presojali na občnih zborih oziroma skupščinah. Hkrati boste verjetno zastavili tudi cilje za prihajajoče leto, katere finančno čim bolje opredelite, tako na ravni društva, kot na ravni posameznih projektov (zaradi morebitnih razpisov, katerih pogoji določajo priznane stroške in višino financiranja).

Po vsakodnevnih opažanjih največ težav društvom predstavlja prav razumevanje ločevanje med pridobitno - nepridobitno dejavnostjo. Za pridobitno dejavnost šteje vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička ali dejavnost s katero zavezanec konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po ZDDPO-2, podrobneje pa obe dejavnosti opredeljuje Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list RS, št. 109/07). Pridobitno dejavnost mora društvo opredeliti v temeljnem aktu o ustanovitvi v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti. Prihodki od pridobitne dejavnosti so torej prihodki od dejavnosti na trgu od prodaje blaga, proizvodov ali storitev (potapljaški klub recimo nudi izvedbo potapljaških tečajev - to za društvo pomeni pridobitno dejavnost, saj z njo konkurira na trgu ostalim družbam, ki se s tem ukvarjajo); prihodki od sponzoriranja; prihodki od najemnin in uporabe športnih objektov; prihodki od vadnin, pristopnin, vstopnin, kotizacij…

Za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, ki se izvzemajo iz davčne osnove se štejejo donacije, članarine, volila in dediščine, prihodki iz davkov in dajatev ter prispevkov, namenska javna sredstva, javna sredstva za izvajanje javne službe ter obresti na tekočem računi in zakladniškem računu.

Opozorili bi, da je pridobitno dejavnost dovoljeno izvajati le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti. Biti mora dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva.

Pomnite!

Nepridobitna dejavnost:

-    Članarine (pristopnina v članstvo društva, višina je za vse člane enaka)
-    Darila
-    Volila
-    Donacije  (dajanje sredstev brez morebitnega povračila - pogodba, ne račun)
-    Vse dotacije iz javnih sredstev

Pridobitna dejavnost:

-    Prihodki od dejavnosti na trgu (prodaja blaga, proizvodov in storitev)
-    Prihodki od sponzoriranja (sponzor je tisti, ki materialno podpre oziroma omogoči določeno aktivnost. Cilj sponzorja je reklama in povrnitev vloženih sredstev (izstavi se račun) sponzor lahko prispeva sredstva v denarju, tehnični pomoči ali sredstvih.
-    Prihodki od najemnin, uporabe športnih objektov
-    Prihodki od vadnin, kotizacij, pristopnin, vstopnin…

Po zakonu o DDV se morajo pravne osebe registrirati za davčne namene, če v zadnjih 12 mesecih (in ne v koledarskem letu) presežejo 50 tisoč €. Če društvo opravlja nepridobitno in pridobitno dejavnost, izračunava odbitni delež DDV. Pri tem je potrebno vedeti kaj je obdavčljiv in kaj neobdavčljiv promet, saj šteje le obdavčljiv.

V kolikor društvo ne zagotavlja ločeno podatkov o odhodkih iz opravljanja pridobitne dejavnosti, je potrebno sorazmerni znesek odhodkov ugotoviti tako, da se celotne odhodke pomnoži s koeficientom, izračunanim iz razmerja med prihodki iz pridobitne dejavnosti in celotnimi prihodki davčnega zavezanca.

Opozorili bi, da v kolikor v DDV sistem vstopite, ker ste presegli prag 50 tisoč €, morate DDV zavezanec ostati eno leto, če pa se v sistem DDV registrirate prostovoljno – pa morate DDV zavezanec ostati 2 leti.

Za vsa morebitna vprašanja in pomoč smo vam na voljo na naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.   in ostalih kontaktnih številkah. Marec se bliža, pohitite.

Za Računovodski servis Coffou pripravil

Stanko Livk

22.10.2013

O PayPal-u

Zagotovo vas večina, ki berete te vrstice, plačilni sistem dobro pozna. Torej zgolj na kratko o zgodovini, za tiste, ki ga morebiti ne.

Začetki PayPal-a segajo v leto 2000, ko je leta 1998 ustanovljeno podjetje Confinity predstavilo plačilni sistem PayPal. Le dva meseca po tem je podjetje prevzel Elon Musk, eden največjih vizionarjev modernega časa, ki se je podpisal tudi pod Zip2, napredne električne avtomobile Tesla in projekt SpaceX. V PayPalu je videl velik potencial in do konca leta 2000 dosegel, da ga je kot plačilno možnost ponujalo že več kot milijon avkcij na spletni tržnici eBay. Paypal je postalo prvo internetno podjetje, ki se je po 11. septembru 2001 prebilo na borzo. Samo leto za tem je Musk za Paypal iztržil milijardo in pol, ko ga je prodal kar eBayu.

Od leta 2011 je PayPal prisoten v 190 državah. Z več kot 232 milijoni registriranih računov omogoča prejemanje, pošiljanje in hranjenje sredstev v 26 kar različnih valutah.

Do bo mera polna, se je PayPal združil z MoneyGramom ( http://www.abanka.si/moneygram/ ), ki je prisoten v 196 državah, uporabniki PayPala pa lahko posledično v prihodnosti pričakujemo veliko preprostejše upravljanje z denarjem na svojem računu, saj bomo lahko denar položili ali dvignili na več kot 284.000 lokacijah po vsem svetu – brez kreditne kartice ali bančnega računa.

https://www.thepaypalblog.com/2012/10/paypal-and-moneygram-to-give-consumers-more-access-to-their-cash-2/

Ne čudi torej, da je PayPal priljubljen tudi pri nas.

Do konca leta 2012 ste za odprtje računa pri PayPalu potrebovali kreditno kartico Visa ali Mastercard (v tujini tudi Discover in American Express). Sedaj pa tudi to ni več potrebno, saj lahko sredstva na račun naložite kar s svojega bančnega računa. Opozorili bi, da poznavanje PayPala še vedno povzroča precej težav našim bankam, plačila sama niso problem, problem nastane pri prejemu denarja nazaj na vaš račun. Visa kartico sicer ponujajo banke: UniCredit, NKBM, A banka, NLB, Banka Koper, Banka Celje in PBS, preverjeno pa boste vaš PayPal denar lahko prejeli pri A banki in Banki Koper, kot smo že pisali pred kratkim v prispevku:

http://www.coffou.si/index.php?option=com_content&view=article&id=70:primerjava-tarif-za-banne-storitve-2013&catid=35:novice&Itemid=58

Kako se pravzaprav odpre račun pri Paypalu? Tu so kratka navodila:

http://paypal.tadic.si/paypal-trgovine/kako-odpreti-paypal-racun/

Podjetja in PayPal

PayPala ne uporabljajo le posamezniki, ampak tudi podjetja – to nas je tudi napeljajo k pisanju teh vrstic, saj kar nekaj naših strank posluje s pomočjo PayPala. Doslej smo strankam predlagali, da za potrebe poslovanja s PayPalom pri banki vzamejo poslovno kreditno kartico, z njo pa pri PayPalu registrirajo račun za potrebe poslovanja, torej račun ločen od morebitnega zasebnega računa PayPal.

Ker se je pri nas zakonodaja v prvem četrtletju letošnjega leta spremenila in je podatke o plačilnih računih, odprtih pri ponudnikih plačilnih storitev v tujini v skladu z  Zakonom o davčnem postopku potrebno sporočati DURS-u (podatke o transakcijskih računih, odprtih pri ponudnikih plačilnih storitev v Sloveniji pa pridobiva davčni organ neposredno iz registra transakcijskih računov pri AJPES-u), se je začelo postavljati vprašanje – kako v izogib morebitnim kaznim ukrepati v primeru lastništva računa pri PayPalu.

PayPal (Europe) S.à r.l. et Cie S.C.A. namreč izdaja elektronski denar in ne opravlja plačilnih storitev v smislu 5. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS). Posledično so sredstva, ki se hranijo na PayPal računu elektronski denar (4. člen ZPlaSS določa, da je elektronski denar »shranjena denarna vrednost v obliki terjatve imetnika elektronskega denarja do izdajatelja elektronskega denarja, ki je v elektronski obliki, vključno z magnetno, jo izda izdajatelj elektronskega denarja na podlagi prejema denarnih sredstev za namen izvrševanja plačilnih transakcij in jo kot plačilno sredstvo sprejme oseba, ki ni izdajatelj elektronskega denarja«). Račun na katerem se hrani elektronski denar, pa se obravnava kot račun elektronskega denarja in ne kot transakcijski oziroma plačilni račun. Ker torej račun pri PayPal-u ni transakcijski račun, se podatek o tem računu ne vodi v registru transakcijskih računov pri AJPES-u.

Ker zakon ne določa enake obveznosti poročanja o odprtih računih elektronskega denarja pri slovenskih ali tujih izdajateljih elektronskega denarja, lahko zaključimo, da PayPal računa ni potrebno prijaviti. Pa res lahko? Ne pozabimo, to je Slovenija. V kolikor bo odgovor Davčne uprave Republike Slovenije drugačen od našega zaključka, vas bomo o tem, takoj ko prileti njihov odgovor, obvestili. Odgovor je obljubljen v naslednjih dneh.

PayPal prejemki

Samostojnim podjetnikom, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, se prejemki prejeti preko PayPal računa štejejo za prihodke in se obdavčijo z dohodkom iz dejavnosti.

http://www.durs.gov.si/si/storitve/brosure_in_zlozenke_durs/opomnik_za_davcne_zavezance_ki_opravljajo_dejavnost_zacetnike/#c19411

Če samostojni podjetnik davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, prejemki preko PayPala v skladu s SRS (Slovenski računovodski standardi) ne vplivajo na prihodke, saj se izkazujejo že ob nastanku poslovnega dogodka.

Podobno velja za pravne osebe, zavezanke za davek od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO). Pri ugotavljanju davčne osnove v letnem davčnem obračunu se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida skladno s SRS in zakonom. Poslovni dogodki se pripoznajo, ko se pojavijo, ne glede na način plačila, saj ni pomembno, na kateri račun je davčni zavezanec prejel plačilo za svojo storitev ali prodano blago. Z DDV so obdavčene storitve in dobave blaga na ozemlju RS. Ali bo posamezna dobava obdavčena z DDV ali oproščena DDV v Sloveniji je odvisno od kraja opravljene dobave blaga oz. kraja opravljanja storitev ter statusa davčnega zavezanca. Davčni zavezanec mora za svojo storitev ali dobavo blaga vedno izdati račun, zavezanec, identificiran za namene DDV, pa mora predložiti tudi obračun DDV, ki vsebuje vse podatke, potrebne za izračun davka za katerega se nastala obveznost obračuna. Tako da je od vsakega posameznega primera odvisno ali je prejeto plačilo na PayPal račun plačilo za opravljeno storitev ali dobavo blaga, ki je predmet DDV.

Upamo, da vam bo prispevek v pomoč. Hkrati bi se za pomoč oz. sodelovanje zahvalili Banki Slovenije (Mirjana), Ajpesu (Matevž), DURSu (Peter) in Goranu iz neuradne podpore PayPal Slovenija ter Denisu, ker vedno postavi piko tam - kjer manjka.

Za RS Coffou pripravil: Stanko Livk

21.01.2015

OPOMBA: zaradi kopice klicev, vezanih na uporabo PayPal-a (predvsem na goljufije, ki se dogajajo vsakodnevno, goljufi pa so vedno bolj zviti), bi omenili, da nismo niti neuradna, še manj uradna podpora PayPala. Pred poslovanjem in uporabo PayPala predlagamo, da se dobro podučite o orodju, ki ga boste uporabljali (in o nevarnostih poslovanja) - dober začetek je tukajle: https://www.paypal-community.com . Sicer radi pomagamo, vendar naša dejavnost ni podpora PayPala. Hvala za razumevanje.

Primerjava tarif bančnih storitev 2013

Tako kot vsako leto, smo se za vas tudi letos potrudili, preklicali vse banke in prebrskali njihove spletne strani - da bi se dokopali do željenih podatkov.
Mnogokrat je med telefonskim pogovorom in navedbo cen na spletnih straneh prišlo do odstopanj - v teh primerih smo v tabeli navedli ceno s spleta.

Omeniti je potrebno, da vse banke nudijo brezplačno odprtje računa, so pa razlike med ugodnostmi v prvem letu sodelovanja. Nekatere nudijo brezplačno vodenje računa skozi celotno prvo leto, brezplačno članarino za kartico, cenejšo ali celo brezplačno pristopnino k e-bančništvu in mesečnemu vodenju le tega. Opažamo, da poslovanje s PayPalom in poznavanje le tega še vedno predstavlja precej težav mnogim bankam in uslužbencem. Sami nakupi niso problematični, problem nastane, če želite denar dobiti nazaj na račun.Preverjeno pa nakazila nazaj delujejo pri Banki Koper in A banki. Obrestne mere za depozite so se precej znižale.

Kot običajno smo nabrali nekaj najbolj pogostih postavk, ki naj vam služijo kot orientir - vsak od vas ima specifično poslovanje, tako da si lahko sam preračuna, katera banka je za njegovo poslovanje najprimernejša.

Spremeniti bo treba vzorec razmišljanja - banka namreč ni vaša mama - tako da jo lahko kadarkoli zamenjate, če z njo niste več zadovoljni.

Filetek z omenjenimi podatki najdete tukaj:

http://www.coffou.si/images/coffou/filetki/Seznam_bank_in_pogojev_2013.xls

Ni za kaj, želimo lep dan.