Kako znižati stroške in privarčevati kakšen evro?

21.11.2012

Vprašanje iz naslova se pojavlja vedno pogosteje. Pa naj gre za lastnike podjetij, samozaposlene ali posameznike/družine. Običajno strankam in prijateljem odgovorimo z vprašanjem, kdaj so nazadnje zamenjali banko; zamenjali dobavitelja električne energije; satelitsko/kabelsko tv oz. internet ponudnika; ponudnika mobilne telefonije. Navedene »stroške« smo izbrali, ker dandanašnji tangirajo vse omenjene v začetku, od podjetij do družin.

V večini primerov je odgovor na naše vprašanje – nikoli in zakaj da je to pomembno... Slovenci smo res fenomen. Vse naštete ponudnike izredno redko zamenjamo.

Ponudbe bank v našem podjetju www.coffou.si spremljamo redno, do dvakrat letno naredimo primerjavo med njimi in primerjavo za lažjo odločitev predložimo našim strankam, če izkažejo interes za naš nasvet. Razlike med bankami so presenetljive. Seveda univerzalnega ključa katero izbrati - ni. Nekatere so v prednosti pri nekaterih storitvah, druge pri drugih. Izbrati je potrebno tisto, ki nam najbolj ustreza glede na naše poslovanje in obseg le tega (kredite in depozite tokrat pustimo ob strani).

Medtem ko je odprtje računa običajno brezplačno, so že pri mesečnem vodenju računa razlike (konkretno za poslovne uporabnike) precejšnje. Razpon za samozaposlene je med »brezplačno« in 10,00€, za družbe med »brezplačno« do 15,00€ mesečno. Letna razlika 120€– 180€, torej. Zgolj pri vodenju računa. Mesečni strošek za e-banko znaša med »brezplačno« do 8,35€ mesečno. Ponovno - 100€ letno. Razlike med e-nalogi se morda zdijo majhne, a ko naloge na letni ravni pomnožimo s sto, postanejo razlike precejšnje. Razpon 0,60€ do 1,33€ - pri stotih nalogih pomeni 73€ razlike. Še huje je pri nalogih, oddanih na okencu. Razlika med 2,00€ in 4,50€ pri stotih nalogih pomeni 250€. Za izpisek vam banke vzamejo med 0,45€ in 1,30€…sto nalogov letno…razumete? Naše bistvo je – poglejte katere bančne storitve potrebujete za vaše poslovanje, naredite si izračun, naredite primerjavo, privarčujte. Kot vidite, se da zgolj z menjavo banke na letni ravni privarčevati par sto evrov. Kar je morda več, kot stane naše računovodenje za vaše podjetje na letni ravni. Ne verjamete? Zahtevajte našo ponudbo!

Če nadaljujemo z električno energijo – ste si že ogledali tole stran? http://www.gen-i.si/ Na strani najdete vmesnik, kamor vnesete trenutno porabo pri obstoječem dobavitelju in ceno, ki bi jo plačevali, če bi bil vaš dobavitelj gen-i. Lahko vam zaupamo, kakšna je razlika v našem primeru - 40€ mesečno. 480€ letno. Vredno razmisleka? Vredno parih klikov?

Satelitska/kabelska/internet/telefonija/mobilna telefonija. Ker ne vemo, koliko vam prvi dve pomenita in za poslovne uporabnike niti nista pomembni, se bomo osredotočili zgolj na internet in telefonijo. V letošnjem letu smo zamenjali ponudnika (t.i. nacionalni interes) za konkurenčnega. Do prestopa smo za eno digitalno in eno analogno telefonsko številko, POS terminal ter internet s hitrostjo 256Kb/1Mb ter 4 e-predale plačevali okoli 54,00€ mesečno. Ob prestopu smo obdržali obe obstoječi številki, POS je sedaj IP-POS, naročili smo dodatni dve telefonski številki, faks številko ter dobili hitrejši internet 1Mb/8Mb (torej 4x hitrejši). Za vse našteto plačujemo 47,00€ mesečno. Ja, pravilno ste prebrali, za boljšo in obširnejšo storitev plačujemo na letni ravni dobrih 80€ manj.

Ustavili bi se še pri mobilni telefoniji. Tukaj bi v prvi vrsti opozorili na premislek, ali res potrebujete t.i. DATA paket oz. mobilni internet, ker le ta ni poceni. Gledano realno – danes wi-fi omrežje najdete skorajda povsod, internet imate doma in v službi. Ob kavi v priljubljeni kavarni ste povezani na njihov hotspot. V mestnih središčih prav tako. V kolikor brez interneta izven navedenih mest enostavno ne zmorete, potem ga vsekakor vzemite. V kolikor bi šlo tudi brez mobilnega interneta, pa to, na mesečni ravni (pravkar preverjeno pri zelenih) pomeni med 6,00€ in 45,00€ mesečno. Ali 72,00€ – 540,00€ letno. Zgolj za en telefon.

Bistvo našega pisanja? Vsako leto spremljajte vaše izdatke, primerjajte ponudbo vaših ponudnikov s konkurenco, menjajte - če se izkaže, da je konkurent ugodnejši. Pokazali smo vam, da lahko na letni ravni privarčujete plačo ali dve. Malo? Za nekatere morda, za večino pa ogromno.


 

Hrvaška od danes omogoča odprtje preprostega d.o.o. za dobrih 100€

18.10.2012

Hrvaška z današnjim dnem ljudem z omejenimi finančnimi sredstvi, željnim podjetništva, omogoča odprje preprostega d.o.o. (j.d.o.o.). S tem je stopila ob bok mnogim državam EU, ki to svojim državljanom že omogočajo.

Ustanovni kapital znaša celih 10 HRK (da, deset kun), medtem ko stroški z odprjem znašajo malce čez 800 HRK, kar pomeni dobrih 110 EUR. Stroški z odprtjem podjetja so torej znatno zmanjšani. Hkrati so postopke močno pohitrili saj se odprtje j.d.o.o. lahko realizira v dobrem dnevu.

Namen tega ukrepa je olajševanje vstopa v podjetniški svet, preprečevanje neregistriranih dejavnosti (dela na črno), zmanjševanje odliva hrvaških podjetnikov in lažje poslovanje tujim podjetnikom na Hrvaškem.

Vse kar lahko rečemo je - bravo Hrvaška. Bodo zgledi vlekli?


http://www.youtube.com/watch?v=Z281Sbcu4Eg&feature=youtu.be


Spodaj so navedeni stroški z odprtjem.



KORACI I TROŠKOVI OSNIVANJA

1) Kod javnog bilježnika se najprije odabere ime tvrtke, a onda se popuni obrazac koji je
objavljen uz izmjene ZTD-a. Trošak kod javnog bilježnika iznosi 500 kuna, te još 47,5 kuna za Izjavu o nepostojanju dugovanja.

2) Uz odabrano ime i dokumentaciju sačinjenu kod javnog bilježnika, u banci se otvori račun nove tvrtke, uplati temeljni kapital i plate sudske pristojbe za upis i upis osnivanja (60 kuna), te naknada Narodnim novinama za objavu oglasa (200 kuna).

3) Potom se dokumentacija i potvrde o uplati predaju javnom bilježniku. Javni bilježnik kroz sustav hitro.hr upisuje JDOO u sudski registar elektroničkim putem, u roku od 24 sata. Alternativa je osobno odnijeti dokumentaciju i potvrde na sud, odnosno poslati poštom, no time se procedura produljuje prosječno za tri do sedam dana, ovisno o sudu kod kojeg se registrira tvrtka.

Komplet dokumentacije za upis tek osnovanog JDOO sastoji se od:
• prijave za upis osnivanja
• zapisnika o osnivanju
• popisa članova društva
• ovjerenog potpisa člana uprave
• dokaza o uplati temeljnog kapitala
• sudske pristojbe
• potvrde o uplati za objavu u Narodnim novinama
• sada još i izjave o nepostojanju nepodmirenih dugovanja -- čl. 40.a Zakona o sudskom
registru

Ukupan trošak iznosi 807,5 kuna plus temeljni kapital (817,5 kuna). U Ministarstvu pravosuđa pri kraju je nacrt izmjena Zakona o sudskom registru, kojim će se brisati obveza podnošenja Izjave o nepostojanju dugovanja, pa će sveukupni trošak pasti na 760 kuna.

Upis elektroničkim putem i dosad je bio moguć, no bio je rijedak jer su novi poduzetnici u minimalni temeljni kapital od 20 tisuća kuna u pravilu unosili i predmete. A upis elektroničkim putem moguć je samo za nova trgovačka društva koja temeljni kapital uplaćuju isključivo u novcu.

Broj koraka bio je gotovo isti, no troškovi osnivanja bili su višestruko veći. Troškovi su se dosad kretali od 4.300 do 7.500 kuna, što je uz temeljni kapital iznosilo preko tri tisuće eura. A sad se trošak osnivanja kreće oko 100 eura.

ODREĐENE SPECIFIČNOSTI

• Jednostavni d.o.o. mora imati zakonske rezerve u koje je dužan unijeti četvrtinu iznosa dobiti društva iskazane u godišnjim financijskim izvješćima umanjene za iznos gubitka iz prethodne godine.

• Zakonske rezerve smiju se upotrijebiti samo za tri zakonom predviđena slučaja (za povećanje temeljnog kapitala pretvaranjem rezervi u temeljni kapital društva, za pokriće gubitka iskazanog za godinu za koju se podnose godišnja financijska izvješća ako nije pokriven iz dobiti prethodne godine i za pokriće gubitka iskazanog za prethodnu godinu ako nije pokriven iz dobiti iskazane u godišnjim financijskim izvješćima za godinu za koju se podnose).

• Prijeti li društvu nesposobnost za plaćanje, mora se odmah sazvati skupština društva.

• U slučaju da temeljni kapital jednostavnog d.o.o. dosegne iznos temeljnog kapitala klasičnog d.o.o., takav d.o.o. prestaje biti jednostavni, i na njega se primjenjuju pravila klasičnog d.o.o.-a s tim da može zadržati tvrtku (j.d.o.o.).

• U svemu što u ZTD-u nije posebno naznačeno, na JDOO se primjenjuju ista pravila kao i na DOO



 

Obvezno članstvo v OPZ bo spremenjeno v prostovoljno

12.10.2012

Minister Radovan Žerjav je na včerajšnji tiskovni konferenci odgovarjal tudi na vprašanja vezana na Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona.

Bistvena in za mnoge težko pričakovana sprememba je ta, da bodo obvezno članstvo v OZS spremenili v prostovoljno. Naj spomnimo, da so se volilni udeleženci na posvetovalnem referendumu  OZS, ki se je zgodil v začetku leta z 69,3% odločili za prostovoljno članstvo oziroma ukinitev obveznega članstva.

Prehodno obdobje za usklajevanje statuta OPZ z zakonom bo trajalo 6 mesecev, za območne OPZ pa 9 mesecev – od dneva uveljavitve spremembe zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona lahko iz OPZ in OOPZ izstopijo tudi dosedanji člani, katerim članstvo preneha prvi dan meseca, po mesecu, ko je OPZ ali OOPZ prejela njegovo pisno izstopno izjavo.

Opozorili bi, da bodite izredno pazljivi in natančni pri odjavljanju obrti in izbrisu obrtniškega dovoljenja. Na to temo bomo spisali ločeno novico, ko bo zakon stopil v veljavo, v izogib kaznim, ki so postale zelo visoke – za pravne osebe med 2 in 4 tisoč € (odgovorna oseba pa z globo 200-1000 €), 500-1500 € za samostojne podjetnike, posameznik pa z globo 200-1000 €.

Višino članarine določi skupščina OPZ enkrat letno. OPZ bo višino nadomestil po novem morala določiti tudi v soglasju z Vlado RS. Višine članarin:

 

1.       Člani, ki osebno opravljajo dejavnost domače in umetnostne obrti 10 EUR mesečno

 

2.       Samostojni podjetniki in gospodarske družbe brez zaposlenih 20 EUR mesečno

 

3.       Samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki imajo do 3 zaposlene 30 EUR mesečno

 

4.       Samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki imajo od 3 do 10 zaposlenih 40 EUR mesečno

 

5.       Samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki imajo 10 in več zaposlenih 50 EUR mesečno

 

Fizične osebe, ki osebno opravljajo dejavnost domače ali umetnostne obrti in ne presegajo osem

tisoč eurov skupnih prihodkov iz poslovanja v preteklem letu, ne plačujejo članarine.

Zaradi spremenjenega pristopa do obrti se v obrtni register vpisujejo samo obrtne dejavnosti, za

opravljanje katerih je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost.

Obširneje bomo, kot smo obljubili, pisali v naslednjih tednih, saj ostaja še še nekaj bistvenih odprtih vprašanj:

 

a) OZS:

- ohranitev obveznega članstva za klasično obrtno dejavnost;

- možnost izstopa iz OZS s 1.1.2014 na način in postopku določenem v Statutu OZS;

- evidentiranje vseh obrtnikov.

 

b) GZS:

- odprava zahteve po pridobitvi obrtnega dovoljenja;

- določitev meril za priznanje reprezentativnosti.

 

c) TZS:

- posebna ureditev vloge in pristojnosti zbornic v sistemu poklicnega in strokovnega

izobraževanja ObrZ

Čistopis predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona najdete na naslovu:

http://www2.gov.si/upv/vladnagradiva-12.nsf/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/4aed47c66269282dc1257a8a005fd0fb/$FILE/ObrZPopgrad01102012.pdf



 

Stran 9 od 11