Novosti Zakona od delovnih razmerjih

Novosti, dopolnila in spremembe, ki jih je prinesel novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1):


•    dopolnjene določbe o prepovedi diskriminacije in povračilnih ukrepov ter določbe o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu;
•    dopolnjena določba o splošnih aktih delodajalca;
•    rok za prijavo na prosto delovno mesto se skrajša na 3 dni;
•    razširjena določba glede obveznosti delavca opravljati delo – delavec je začasno dolžan opravljati tudi drugo delo;
•    razširjena določba glede obveznosti delavca, da upošteva navodila delodajalca – delavec lahko odkloni opravljanje dela, če to pomeni protipravno ravnanje ali opustitev
•    dopolnjena določba glede spremembe pogodbe o zaposlitvi (v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, mirujejo pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas pri istem delodajalcu – vodilni delavci);
•    dopolnjene določbe o pogodbi o zaposlitvi za določen čas;
•    dopolnjene določbe o pogodbi o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev pri drugem delodajalcu;
•    dopolnjene določbe o pogodbi o zaposlitvi z vodilnimi delavci in prokuristi;
•    spremenjene določbe o spremembi delodajalca;
•    spremenjene določbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca (obveznosti delodajalca, poenostavljeno seznanjanje delavca, poenostavljeno vročanje, skrajšanje rokov za podajo mnenja s strani sindikata, dopolnjena obveznost delodajalca pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pri drugem delodajalcu…);
•    spremenjene določbe o minimalnih odpovednih rokih;
•    spremenjene določbe glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev;
•    spremenjene določbe glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi v postopkih zaradi insolventnosti delodajalca;
•    spremenjena določba glede odpravnine;
•    izredna odpoved zaradi neuspešnega poskusnega dela je nadomeščena z redno odpovedjo s 7dnevnim odpovednim rokom;
•    spremenjene določbe o varovanih kategorijah delavcev;
•    spremenjena določba glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča;
•    spremenjena določba glede poskusnega dela;
•    spremenjene določbe glede povračila stroškov v zvezi z delom, odpravnine ob upokojitvi in plačilnega dne ter kraja in načina izplačila plače;
•    spremenjena določba glede nadomestila plače in uvedena je nova določba glede začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga;
•    dopolnjena določba glede razporejanja delovnega časa;
•    spremenjene določbe glede letnega dopusta;
•    spremenjeno poglavje glede disciplinske odgovornosti delavcev.

 

Ponovno o delni oprostitvi prispevkov

Vedno pogosteje se pojavljajo vprašanja, vezana na delno oprostitev prispevkov - sprašujete kdaj stopi v veljavo nova delna oprostitev prispevkov in če lahko podjetja odprete že prej ter naknadno zaprosite za delno oprostitev prispevkov.

Prvenstveno je delna oprostitev prispevkov ob odprtju podjetja olajšati podjetniške začetke, spodbujati podjetništvo in jasno - zmanjšati obremenitve samozaposlenih oseb.

Kot smo že pisali bodo zato osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane kot samozaposleni v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco oproščene plačila prispevka zavarovanca za ZPIZ in prispevka delodajalca v višini 50 % zneska prispevkov v naslednjih 12 mesecih pa oproščene prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 30 % zneska prispevkov.

Delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo veljala zgolj in samo ob prvem vpisu v poslovni register.

Delno oprostitev bo mogoče uveljavljati od 1. julija 2013 dalje.

V kolikor bo podjetje v poslovni register vpisano pred 1. julijem 2013, delne oprostitve ne bo moglo uveljavljati.

Torej, če se vam ne mudi z odprtjem podjetja/samozaposlitvijo, je smiselno počakati do 1. julija 2013. Prihranek ne bo zanemarljiv.

 

V razmislek - če razmišljate o "normircu"...

Zadnje čase je zelo popularno vprašanje - ali preiti na t.i. »normirca«.

Ja, morda se na prvi pogled zdi, da je to pametna ideja. Sploh če ste v storitveni dejavnosti, kjer je običajno malo vhodnih računov. Preprosto plačaš 20% davka od 30% letnega prometa. Ne glede na rezultat. Torej, v primeru letnega prometa 10 tisočakov, znaša davek 6%, kar znese 600,00€.
Pa je res pametna ideja? Svetujemo temeljit preračun in naslednjih par točk v razmislek.

V enačbo vsekakor vzemite, da odpadejo vse olajšave (za investicije, pri dohodnini, za zaposlovanje, za invalide, za donacije). Ni amortizacije. Niti pokrivanja izgub preteklih let (zmanjševanje davčne osnove). Če ni bilanc stanja in napovedi – kako priti do morebitnega posojila pri banki – če razmišljamo kako leto naprej? Saj imate namen rasti, mar ne? Ne pozabimo višine prispevkov. Ki ne bo več minimalna.

Da, strošek računovodstva načeloma res (lahko) odpade.  Vendar v to dvomimo.
Namreč, kljub temu, da ni potrebno oddati bilance stanja in uspeha, je še vedno potrebno narediti davčni obračun. V primeru »normirca« in, obenem DDV zavezanca ne pozabite, da to nima nobene povezave. Knjižb in bilanc sicer res ne bo, bo pa potrebno voditi evidenco prejetih in izdanih faktur ter obračunavati DDV – torej, tako kot do sedaj.
Če imate čas, voljo in znanje, to lahko opravite v excelovi datoteki, da. Ostanejo razna poročila (o dobavah v EU, obračunu DDV po 76.a členu), problem so lahko samo-obdavčitve pri pridobitvah in pravilni prikaz DDV-O, morebitne najemnine (izjava po 44. členu),…je še vedno preprosto in vredno vašega časa?

Nekaj, kar se na prvi pogled zdi odlično…je lahko daleč od tega, ko se zadeve preračuna in pogleda širšo sliko...


 

Stran 7 od 11