PayPal v Sloveniji

22.10.2013

O PayPal-u

Zagotovo vas večina, ki berete te vrstice, plačilni sistem dobro pozna. Torej zgolj na kratko o zgodovini, za tiste, ki ga morebiti ne.

Začetki PayPal-a segajo v leto 2000, ko je leta 1998 ustanovljeno podjetje Confinity predstavilo plačilni sistem PayPal. Le dva meseca po tem je podjetje prevzel Elon Musk, eden največjih vizionarjev modernega časa, ki se je podpisal tudi pod Zip2, napredne električne avtomobile Tesla in projekt SpaceX. V PayPalu je videl velik potencial in do konca leta 2000 dosegel, da ga je kot plačilno možnost ponujalo že več kot milijon avkcij na spletni tržnici eBay. Paypal je postalo prvo internetno podjetje, ki se je po 11. septembru 2001 prebilo na borzo. Samo leto za tem je Musk za Paypal iztržil milijardo in pol, ko ga je prodal kar eBayu.

Od leta 2011 je PayPal prisoten v 190 državah. Z več kot 232 milijoni registriranih računov omogoča prejemanje, pošiljanje in hranjenje sredstev v 26 kar različnih valutah.

Do bo mera polna, se je PayPal združil z MoneyGramom ( http://www.abanka.si/moneygram/ ), ki je prisoten v 196 državah, uporabniki PayPala pa lahko posledično v prihodnosti pričakujemo veliko preprostejše upravljanje z denarjem na svojem računu, saj bomo lahko denar položili ali dvignili na več kot 284.000 lokacijah po vsem svetu – brez kreditne kartice ali bančnega računa.

https://www.thepaypalblog.com/2012/10/paypal-and-moneygram-to-give-consumers-more-access-to-their-cash-2/

Ne čudi torej, da je PayPal priljubljen tudi pri nas.

Do konca leta 2012 ste za odprtje računa pri PayPalu potrebovali kreditno kartico Visa ali Mastercard (v tujini tudi Discover in American Express). Sedaj pa tudi to ni več potrebno, saj lahko sredstva na račun naložite kar s svojega bančnega računa. Opozorili bi, da poznavanje PayPala še vedno povzroča precej težav našim bankam, plačila sama niso problem, problem nastane pri prejemu denarja nazaj na vaš račun. Visa kartico sicer ponujajo banke: UniCredit, NKBM, A banka, NLB, Banka Koper, Banka Celje in PBS, preverjeno pa boste vaš PayPal denar lahko prejeli pri A banki in Banki Koper, kot smo že pisali pred kratkim v prispevku:

http://www.coffou.si/index.php?option=com_content&view=article&id=70:primerjava-tarif-za-banne-storitve-2013&catid=35:novice&Itemid=58

Kako se pravzaprav odpre račun pri Paypalu? Tu so kratka navodila:

http://paypal.tadic.si/paypal-trgovine/kako-odpreti-paypal-racun/

Podjetja in PayPal

PayPala ne uporabljajo le posamezniki, ampak tudi podjetja – to nas je tudi napeljajo k pisanju teh vrstic, saj kar nekaj naših strank posluje s pomočjo PayPala. Doslej smo strankam predlagali, da za potrebe poslovanja s PayPalom pri banki vzamejo poslovno kreditno kartico, z njo pa pri PayPalu registrirajo račun za potrebe poslovanja, torej račun ločen od morebitnega zasebnega računa PayPal.

Ker se je pri nas zakonodaja v prvem četrtletju letošnjega leta spremenila in je podatke o plačilnih računih, odprtih pri ponudnikih plačilnih storitev v tujini v skladu z  Zakonom o davčnem postopku potrebno sporočati DURS-u (podatke o transakcijskih računih, odprtih pri ponudnikih plačilnih storitev v Sloveniji pa pridobiva davčni organ neposredno iz registra transakcijskih računov pri AJPES-u), se je začelo postavljati vprašanje – kako v izogib morebitnim kaznim ukrepati v primeru lastništva računa pri PayPalu.

PayPal (Europe) S.à r.l. et Cie S.C.A. namreč izdaja elektronski denar in ne opravlja plačilnih storitev v smislu 5. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS). Posledično so sredstva, ki se hranijo na PayPal računu elektronski denar (4. člen ZPlaSS določa, da je elektronski denar »shranjena denarna vrednost v obliki terjatve imetnika elektronskega denarja do izdajatelja elektronskega denarja, ki je v elektronski obliki, vključno z magnetno, jo izda izdajatelj elektronskega denarja na podlagi prejema denarnih sredstev za namen izvrševanja plačilnih transakcij in jo kot plačilno sredstvo sprejme oseba, ki ni izdajatelj elektronskega denarja«). Račun na katerem se hrani elektronski denar, pa se obravnava kot račun elektronskega denarja in ne kot transakcijski oziroma plačilni račun. Ker torej račun pri PayPal-u ni transakcijski račun, se podatek o tem računu ne vodi v registru transakcijskih računov pri AJPES-u.

Ker zakon ne določa enake obveznosti poročanja o odprtih računih elektronskega denarja pri slovenskih ali tujih izdajateljih elektronskega denarja, lahko zaključimo, da PayPal računa ni potrebno prijaviti. Pa res lahko? Ne pozabimo, to je Slovenija. V kolikor bo odgovor Davčne uprave Republike Slovenije drugačen od našega zaključka, vas bomo o tem, takoj ko prileti njihov odgovor, obvestili. Odgovor je obljubljen v naslednjih dneh.

PayPal prejemki

Samostojnim podjetnikom, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, se prejemki prejeti preko PayPal računa štejejo za prihodke in se obdavčijo z dohodkom iz dejavnosti.

http://www.durs.gov.si/si/storitve/brosure_in_zlozenke_durs/opomnik_za_davcne_zavezance_ki_opravljajo_dejavnost_zacetnike/#c19411

Če samostojni podjetnik davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, prejemki preko PayPala v skladu s SRS (Slovenski računovodski standardi) ne vplivajo na prihodke, saj se izkazujejo že ob nastanku poslovnega dogodka.

Podobno velja za pravne osebe, zavezanke za davek od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO). Pri ugotavljanju davčne osnove v letnem davčnem obračunu se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida skladno s SRS in zakonom. Poslovni dogodki se pripoznajo, ko se pojavijo, ne glede na način plačila, saj ni pomembno, na kateri račun je davčni zavezanec prejel plačilo za svojo storitev ali prodano blago. Z DDV so obdavčene storitve in dobave blaga na ozemlju RS. Ali bo posamezna dobava obdavčena z DDV ali oproščena DDV v Sloveniji je odvisno od kraja opravljene dobave blaga oz. kraja opravljanja storitev ter statusa davčnega zavezanca. Davčni zavezanec mora za svojo storitev ali dobavo blaga vedno izdati račun, zavezanec, identificiran za namene DDV, pa mora predložiti tudi obračun DDV, ki vsebuje vse podatke, potrebne za izračun davka za katerega se nastala obveznost obračuna. Tako da je od vsakega posameznega primera odvisno ali je prejeto plačilo na PayPal račun plačilo za opravljeno storitev ali dobavo blaga, ki je predmet DDV.

Upamo, da vam bo prispevek v pomoč. Hkrati bi se za pomoč oz. sodelovanje zahvalili Banki Slovenije (Mirjana), Ajpesu (Matevž), DURSu (Peter) in Goranu iz neuradne podpore PayPal Slovenija ter Denisu, ker vedno postavi piko tam - kjer manjka.

Za RS Coffou pripravil: Stanko Livk

21.01.2015

OPOMBA: zaradi kopice klicev, vezanih na uporabo PayPal-a (predvsem na goljufije, ki se dogajajo vsakodnevno, goljufi pa so vedno bolj zviti), bi omenili, da nismo niti neuradna, še manj uradna podpora PayPala. Pred poslovanjem in uporabo PayPala predlagamo, da se dobro podučite o orodju, ki ga boste uporabljali (in o nevarnostih poslovanja) - dober začetek je tukajle: https://www.paypal-community.com . Sicer radi pomagamo, vendar naša dejavnost ni podpora PayPala. Hvala za razumevanje.

 

Primerjava tarif za bančne storitve 2013

Primerjava tarif bančnih storitev 2013

Tako kot vsako leto, smo se za vas tudi letos potrudili, preklicali vse banke in prebrskali njihove spletne strani - da bi se dokopali do željenih podatkov.
Mnogokrat je med telefonskim pogovorom in navedbo cen na spletnih straneh prišlo do odstopanj - v teh primerih smo v tabeli navedli ceno s spleta.

Omeniti je potrebno, da vse banke nudijo brezplačno odprtje računa, so pa razlike med ugodnostmi v prvem letu sodelovanja. Nekatere nudijo brezplačno vodenje računa skozi celotno prvo leto, brezplačno članarino za kartico, cenejšo ali celo brezplačno pristopnino k e-bančništvu in mesečnemu vodenju le tega. Opažamo, da poslovanje s PayPalom in poznavanje le tega še vedno predstavlja precej težav mnogim bankam in uslužbencem. Sami nakupi niso problematični, problem nastane, če želite denar dobiti nazaj na račun.Preverjeno pa nakazila nazaj delujejo pri Banki Koper in A banki. Obrestne mere za depozite so se precej znižale.

Kot običajno smo nabrali nekaj najbolj pogostih postavk, ki naj vam služijo kot orientir - vsak od vas ima specifično poslovanje, tako da si lahko sam preračuna, katera banka je za njegovo poslovanje najprimernejša.

Spremeniti bo treba vzorec razmišljanja - banka namreč ni vaša mama - tako da jo lahko kadarkoli zamenjate, če z njo niste več zadovoljni.

Filetek z omenjenimi podatki najdete tukaj:

http://www.coffou.si/images/coffou/filetki/Seznam_bank_in_pogojev_2013.xls

Ni za kaj, želimo lep dan.

 

Zanimiva začasna spodbuda zaposlovanja mladih

23.07.2013 je bil razglašen Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV), ki ga je sprejel DZ RS na seji dne 15.07.2013.

S tem zakonom se zaradi spodbujanja zaposlovanja določa začasna spodbuda za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb. Prav tako pa se zaradi prispevanja k ohranitvi ravni transferjev posameznikom in gospodinjstvom iz sprejetega proračuna Republike Slovenije za leto 2013 določa začasen ukrep na področju izplačevanja porodniškega nadomestila.

Delodajalec, ki v obdobju iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona (od 1. novembra 2013 do 31. decembra 2014) sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, ki je najmanj tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, za prvih 24 mesecev zaposlitve oproščen plačila prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti. 

Do oprostitve iz prejšnjega odstavka je upravičen delodajalec: 

– ki zadnje tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mlajšo brezposelno osebo iz prvega odstavka tega člena ni začel postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedal pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov, 

– ki pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mlajšo brezposelno osebo iz prvega odstavka tega člena ni imel blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni in 

– ki je v zadnjih šestih mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mlajšo brezposelno osebo iz prvega odstavka tega člena redno izplačeval plače in plačeval obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim. 

Delodajalec v primeru, če po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas v skladu s prvim odstavkom tega člena tej osebi odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani te osebe pred potekom 24 mesecev zaposlitve, dolžan plačati prispevke delodajalca za socialno varnost za celotno obdobje zaposlitve te osebe. 

Omejitev izplačila porodniškega nadomestila

Ne glede na prvi odstavek 43. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in 145. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ od uveljavitve tega zakona tudi izplačilo porodniškega nadomestila ne more biti višje od dvakratnika vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Postopki za uveljavljanje pravice do porodniškega nadomestila iz prejšnjega člena, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

Omejitev velja do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Gospodarsko rast v ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Sklep o ugotovitvi, da je gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, Vlada Republike Slovenije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do 30. septembra leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

Vir: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201363&stevilka=2511  


 

Stran 5 od 11