01.02.2016
Društva, članarine in popolna panika okoli davčnih blagajn? #KeepCalmAndCarryOn
V času letnih poročil smo z našimi strankami ter raznoraznimi društvi še pogosteje v kontaktu kot običajno. Z uvedbo davčnih blagajn – predvsem pa z napovedanim poostrenim nadzorom od 01.02.2016 dalje - so vedno pogostejše tudi neznanke okoli le teh in vprašanja ki neznankam sledijo. Januarja so inšpektorji delovali še »preventivno«, z danajšnjim dnem pa gre zares...
Davčna blagajna, kot sedaj že gotovo veste, je lahko tablica, pametni telefon, posebna naprava ali računalnik. Seveda s primerno, z zakonom usklajeno programsko opremo. Obstaja pa tudi enostavnejša davčna blagajna, primerna za tiste, ki resnično izstavijo zgolj kak račun sem in tja – miniBLAGAJNA – ki jo je priskrbela kar Finančna uprava RS (FURS). Le ta omogoča, da preko brskalnika vnesemo podatke in natisnemo račun. Omenjeno blagajno najdete tukajle: https://blagajne.fu.gov.si:9002/MiniBlagajna
Davčne blagajne so vezane na prejem gotovine ob plačilu blaga ali storitev – torej fizičnemu prejemu gotovine - recimo na dogodkih ali vadbah (najpogostejši primer v primeru društev). Če društvo, vpisano v poslovni register Slovenije (kot tako mora imeti odprt transakcijski račun pri banki/hranilnici/ponudniku plačilnih storitev) za raznorazno blago ali storitve izstavlja račun, plačilo pa prejema izključno na transakcijski račun, odprt pri hranilnici/banki/ponudniku plačilnih storitev – davčne blagajne niti ne potrebuje. Takih društev pa je po naših izkušnjah malo. So pa. Če se društvo ukvarja tudi z organizacijo dogodkov, vadbami, prodajo hrane/pijače na dogodkih, organizacijo izletov, etc. – pa se v praksi, realno - skorajda ne more izogniti prejemu gotovine. Če je takih dogodkov malo, svetujemo najem davčne blagajne (*če je računov preveč, da bi jih v prehodnem obdobju do leta 2018 pisali v knjigo vezanih računov - kot alternativo). Če so dogodki redno na sporedu ali pa društvo pobira mesečne članarine/vadnine in je teh preveč, da bi se ukvarjali z omenjeno knjigo vezanih računov, pa vam svetujemo, da si priskrbite davčno blagajno. Verjetno si ne želite na roke pisati vsak račun za pivo ali čevapčiče, ki jih boste prodali na dogodku - potem pa v roku 10 dni še potrjevati napisane račune? Čevapčiči se bodo med samim pisanjem računa že pojedli ali pa ohladili, pivo se bo popilo ali pa segrelo, roka pa vam bo najverjetneje odpadla, da naraščajoče vrste za račun in slabe volje ob čakanju niti ne omenjamo...skratka, raje ne razmišljajte v tej smeri...
*Omenili smo knjigo vezanih računov – prehodno obdobje, ko še lahko uporabljate omenjeno knjigo je do 31.12.2017. Z uporabo knjige vezanih računov se potrjevanju računov ne boste izognili, saj je potrebno vsak izdan račun iz omenjene knjige najkasneje v 10 delovnih dneh po izdaji posredovati na FURS v potrditev. FURS je pripravil tudi preprosto in brezplačno aplikacijo imenovano MINI BLAGAJNA, primerno za tiste, ki izdajate resnično malo računov. Vezana knjiga računov niti ni poceni, blok s 50 računi stane okoli 6 evrov...kar je skorajda cena stroška Čebelce...
Nikakor pa davčne blagajne niso tak bavbav, da bi morali zaradi njih razmišljati o ukinitvi društva in/ali opustitvi organizacije dogodkov kot je slišati med posameznimi društvi in organizatorji. Sicer razumemo grenak priokus - da so zahteve države vsako leto višje, državni aparat vedno bolj obsežen in požrešen – vendarle pa - če ste sposobni prenesti stres ob organizaciji dogodka, potem je davčna blagajna resnično mala malica za vas. Vidimo tudi nekaj svetlih točk, ki jih prinašajo.
Brez dvoma je davčna blagajna dodaten strošek, ki si ga marsikatero društvo stežka privošči – zato zgoraj pridodan nasvet o najemu blagajne za občasne priložnosti. V zadnjem kvartalu smo vas povabili na predstavitev Si.mobil –ove in Čebelca blagajne. Obe vam še vedno toplo priporočamo – iz prve roke. Izvozi podatkov v računovodstvo preverjeno delujejo vrhunsko. Seveda pa obstaja še precej alternativ omenjenima – v nič vas ne prepričujemo. Ena od rešitev je tudi ta, da eno blagajno uporablja več društev in si tako porazdeli strošek le te. Seveda pa mora programska oprema omogočati prehod med različnimi zavezanci – vsak zavezanec bo seveda moral imeti svoje namensko digitalno potrdilo, ter ločeno vodenje evidenc in izpisov po zavezancih. Sharing is caring, skratka. Povezujmo se, ne jamrajmo, iščimo rešitve...
Zagotovo je eno od najbolj pogostih vprašanj zadnjih dni, v času letnih skupščin - ko se najbolj pogosto pobira članarina – ali moramo zdaj nabaviti davčno blagajno za izdajo računa za članarino. To je odvisno predvsem od tega, o kakšni članarini govorimo oziroma čemu je članarina pravzaprav namenjena.
Če govorimo o članarini, ki je v celoti namenjena izvajanju dejavnosti društva za namene članstva, recimo: administrativne stroške; stroške spletne strani; plačilo stroškov klubskih prostorov/pisarne; plačilu elektrike; potnih stroškov prostovoljcev; računovodstva; bančnih stroškov; nakupu opreme (recimo žoge za košarko, ki je na uporabo vsem članom in žoga kot taka NI darilo ob plačilu članarine posameznemu članu); stroškov za vzgojo in usposabljanje strokovnih kadrov – POTEM izdajanje računa in potrjevanje le tega ni potrebno.
Če se članarina deloma opravi za nakup artiklov, ki se predajo članom, artikel v tem primeru šteje kot darilo – pod pogojem, da gre za artikel, ki ga prejme član brez plačila in ne presega vrednosti 20€ - po zakonodaji gre v tem primeru za darilo manjših vrednosti in zato ni predmet DDV. Posledično društvu ni potrebno izdati računa, niti ga ni potrebno potrditi. Darila manjših vrednosti – če se dajejo le občasno in ne istim osebam – ne štejejo za dobavo.
Če pa govorimo o »članarini«, iz katere je delno plačana ugodnost, ki po vsebini pomeni opravljeno storitev ali dobavo blaga članu, katere izvajajo/opravljajo tudi ostali zavezanci in je takšna dejavnost konkurenčna ostalim zavezancem, potem gre za članarino za katero je potrebno izstaviti račun ter ga tudi potrditi. Praktičen primer so recimo mesečne vadnine za neko aktivnost. V tem primeru je društvo opravilo storitev in mora izstaviti račun, ko storitev opravi – ter račun tudi davčno potrditi. Enako velja za vse t.i. odplačne storitve ali prodajo, kjer je plačilo pogoj za dobavo. Velja za raznorazne artikle (majice, drese, kape, knjige, koledarje, športno opremo, etc), ki jih društvo prodaja v svojih prostorih ali drugje in zanje kupci plačujejo z gotovino. Enako velja za štartnine na dogodkih, izobraževanja, svetovanja, servisiranje, skratka storitve, ki jih društvo nudi.
Pri organizaciji izletov pa gre takole – če izlet organizira eden od članov društva in organizator ni društvo samo – lahko zavoljo lažje operative pobere denar udeležencev ter plača izlet direktno izvajalcu – v tem primeru mora izvajalec vsakemu potniku izstaviti račun in ga davčno potrditi – kot če bi udeleženec potoval posamezno. Če pa izlet organizira društvo in je plačilo člana oz. udeleženca pogoj za udeležbo – mora društvo izstaviti račun vsakemu udeležencu, stroške, povezane z izletom plača izvajalcu na podlagi izstavljenega računa društvu.
Omenili bi še, da je potrebno račun izstaviti in potrditi NAJKASNEJE takrat, ko je storitev opravljena ali dobava blaga izvršena. Kar pomeni – da lahko gotovino prejmemo vnaprej, račun pa lahko izdamo in potrdimo NAJKASNEJE ob koncu vadbe, športnega dogodka, izleta, dobave ali izobraževanja. Nekaj časa za zamudno pisanje/izstavljanje računov se tako vendarle najde...
Izjeme, ki ne potrebujejo izdajanja in potrjevanja računov?
Društvo na stojnici BREZPLAČNO ponuja obiskovalcem produkte, ki so jih pripravili člani sami, recimo pecivo ali čaj – ker gre za brezplačno dobavo, nimamo opravka z gotovino, zato ni potrebna izdaja računa. Enako velja v primeru zbiranja prostovoljnih prispevkov, recimo za Zminško Vinjetko. Četudi društvo prejme gotovino, ne gre za plačilo, saj se obiskovalec prostovoljno odloči ali bo dal prispevek ali ne - ter v kakšnem znesku. Ker plačilo ni pogoj, se računa ne izstavi in ne potrjuje.
Posebna izjema so tudi srečelovi na vaših prireditvah. Kljub temu, da pri prodaji srečk vaše društvo prejema gotovino, društvu računa ni potrebno izdati, zagotoviti pa mora evidenco o številu prodanih srečk ter njihovi vrednosti.
Upamo, da vam bo napisano v pomoč. FURS vam je pripravil tudi »kratek« PDF na skromnih 180 straneh, poimenovan, POZOR - "pogosta vprašanja in odgovori":
Če lahko kakorkoli dodatno pomagamo, veste kje nas najdete. Hvala za vašo pozornost.
EPP vložek: *Hkrati sporočamo, da letna poročila za društva pri nas izdelamo že od 59,00€ + DDV naprej. Tudi za samozaposlene in družbe z omejeno odgovornostjo so cene zelo sprejemljive. Preverite cenik, pokličite, pišite, povprašajte. Se priporočamo. Samozaposleni – še vedno velja akcija za vas:
#davčneblagajne #letnoporočilo #FURS #SiMobil #Čebelca #Coffou #društva #članarina #akcijasamozaposleni #flatrate #finance
SiMobil blagajna: https://www.simobil.si/poslovni/mobilne-storitve/si-blagajna/o-si-blagajni
Čebelca blagajna: https://www.cebelca.biz/
Zahvaljujemo se tudi virom, ki so dodatno pripomogli k boljšemu zapisu: FURSu z vsemi podstranmi in FAQ, Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) ter časniku Finance.
0590 24764
