Zadnje čase je zelo popularno vprašanje - ali preiti na t.i. »normirca«.

Ja, morda se na prvi pogled zdi, da je to pametna ideja. Sploh če ste v storitveni dejavnosti, kjer je običajno malo vhodnih računov. Preprosto plačaš 20% davka od 30% letnega prometa. Ne glede na rezultat. Torej, v primeru letnega prometa 10 tisočakov, znaša davek 6%, kar znese 600,00€.
Pa je res pametna ideja? Svetujemo temeljit preračun in naslednjih par točk v razmislek.

V enačbo vsekakor vzemite, da odpadejo vse olajšave (za investicije, pri dohodnini, za zaposlovanje, za invalide, za donacije). Ni amortizacije. Niti pokrivanja izgub preteklih let (zmanjševanje davčne osnove). Če ni bilanc stanja in napovedi – kako priti do morebitnega posojila pri banki – če razmišljamo kako leto naprej? Saj imate namen rasti, mar ne? Ne pozabimo višine prispevkov. Ki ne bo več minimalna.

Da, strošek računovodstva načeloma res (lahko) odpade.  Vendar v to dvomimo.
Namreč, kljub temu, da ni potrebno oddati bilance stanja in uspeha, je še vedno potrebno narediti davčni obračun. V primeru »normirca« in, obenem DDV zavezanca ne pozabite, da to nima nobene povezave. Knjižb in bilanc sicer res ne bo, bo pa potrebno voditi evidenco prejetih in izdanih faktur ter obračunavati DDV – torej, tako kot do sedaj.
Če imate čas, voljo in znanje, to lahko opravite v excelovi datoteki, da. Ostanejo razna poročila (o dobavah v EU, obračunu DDV po 76.a členu), problem so lahko samo-obdavčitve pri pridobitvah in pravilni prikaz DDV-O, morebitne najemnine (izjava po 44. členu),…je še vedno preprosto in vredno vašega časa?

Nekaj, kar se na prvi pogled zdi odlično…je lahko daleč od tega, ko se zadeve preračuna in pogleda širšo sliko...